Klavdija Kustec

Avtorica v članku podaja nekaj rezultatov raziskave, ki jo je izvedla o uporabi izrazno-ustvarjalnih medijev v socialnem delu in sorodnih poklicih pomoči v Slovenji. Izrazno-ustvarjalni medij je termin, ki obsega risanje, slikanje, ples, gib, lutke, gledališče, knjige, fotografijo, video ipd. in poskuša odgovoriti na vprašanje, kako ustvarjalno uporabiti te medije pri zagotavljanju podpore in pomoči. Rezultati kvalitativne raziskave so pokazali, da strokovne delavke s področja podpore in pomoči pri svojem delu uporabljajo izrazno-ustvarjalne pristope v povprečju od pet do deset let in pri tem opažajo veliko pozitivnih vidikov, ki jih ima uporaba teh medijev pri delu s sogovorniki. Opažajo pa tudi določene dejavnike tveganj dela z izrazno-ustvarjalnimi mediji. Strokovne delavke uporabljajo pri delu z izrazno-ustvarjalnimi mediji predvsem metodo dela s skupino, takoj za njo pa metodo dela s posameznikom. Pri tem bi bilo potrebno dodatno strokovno izpopolnjevanje socialnih delavk in delavcev v sorodnih poklicih pomoči pri uporabi izrazno-ustvarjalnih medijev.

Melisa Baranja

Članek je nastal na podlagi osebnih opažanj in terenske raziskave. Prinaša izsledke terenskega dela med dvanajstimi slovenskimi Rominjami, ki živijo na treh različnih lokacijah po Sloveniji. Osrednje tematike raziskave so bile: vstopanje Rominj v partnerske zveze, nasilje v družini, rojstvo otrok, skrb za otroke, podpora romske skupnosti in podpora državnih inštitucij. Romska skupnost v Sloveniji ni homogena, kot ni homogeno niti večinsko prebivalstvo, tako tudi ženske, ki so pripadnice romske skupnosti, v svojih življenjskih izkušnjah s partnerstvom, izvorno družino in lastno družino ter otroci poročajo o zelo različnih izkušnjah, stališčih in življenjskih potekih. Namen naloge je bil, med drugim, ženskam, ki so Rominje, dati lasten glas, saj so socialnodelovne in sociološke raziskave med Rominjami še vedno zelo redke.

Tamara Rape Žiberna

Inovacije so z vidika organizacijskih teorij, predvsem v profitnem sektorju, razmeroma dobro raziskane. Manj je znanega o inovacijah v neprofitnem sektorju. Avtorica s pomočjo analize PEST (na podlagi trenutnih razmer v Sloveniji) identificira dejavnike iz okolja, ki lahko zahtevajo spremembe v socialnem delu in socialnem varstvu ter preuči spremembe v normativni podlagi za inovacije v socialnem delu. Pozitivni premik v zakonodaji, vsaj pri obravnavi pomena inovacij v socialnem varstvu in torej tudi v socialnem delu je Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva 2013–2020, ki inovativnost omenja kot eno osnovnih načel izvajanja socialnega varstva. Pregled slovenske socialnodelovne literature pokaže, da je bilo napisanih malo tekstov, ki bi se eksplicitno ukvarjali z raziskovanjem inovacij (oz. njihovih značilnosti), še posebej inovacij, ki niso neposredno povezane z uporabniki, čeprav so v praksi socialnega dela inovacije razmeroma pogoste (in potrebne). Tako se avtorica ukvarja bolj s teoretskim in konceptualnim mankom. Prispevek (s pomočjo pregleda literature in dostopnih virov) predstavi trenutno stanje v Sloveniji in predlaga tipologijo inovacij v socialnem delu.

Rosana Gjura Luci, Tanja Požaršek, Marjeta Bizaj

Zaradi staranja prebivalstva sta tako socialni kot zdravstveni sistem pred izzivom, saj se potrebe po storitvah dolgotrajne oskrbe in drugih za starejše prilagojenih storitvah povečujejo. Zavod za oskrbo na domu Ljubljana že od leta 2002 omogoča storitve pomoči na domu. Poleg osnovne dejavnosti izvaja tudi socialni servis, organizirano prostovoljstvo in medgeneracijsko sodelovanje. Zavod je kot dopolnitev osnovne dejavnosti in zaradi izraženih potreb po nekaterih zdravstvenih storitvah na domu maja 2015 s projektnimi partnerji začel izvajati projekt »Aktivno in kvalitetno staranje v domačem okolju«, ki ga je sofinanciral Norveški finančni mehanizem. Med projektom smo delovali po načelih integrirane oskrbe in našim uporabnikom zagotavljali brezplačne storitve fizioterapije, delovne terapije, zdravstvene nege, logopedije, prehranskega svetovanja, meritve psihofizičnih sposobnosti in intervencije, prilagoditve bivalnega okolja potrebam starejših ter programe gibalne vadbe. Prispevek predstavlja rezultate projekta.

Tamara Rape Žiberna, Liljana Rihter

Klavdija Gorjup

Srečo Dragoš, Liljana Rihter

Empatija je koncept, ki je kompleksen tako z vidika definicije kot z vidika razlogov za raziskovanje. V prvem delu članka prikazujemo družbene okoliščine in razloge za raziskovanje povezave med empatijo in izobraževanjem za socialno delo. Razdelimo jih v hevristične, elitistične, motivacijske, edukacijske in stratifikacijske. Sprašujemo se, kašen je pomen empatije v okviru obstoječe socialne politike. Kako bodo predvidene novosti v organizaciji visokošolskega študija (večja selekcija z uvajanjem sprejemnih izpitov) vplivale na eno od morebitnih temeljnih meril za selekcijo – empatijo? Ker je ključna motivacija za študij socialnega dela pomoč drugim, je pričakovati visoke stopnje empatije med študenti. Zanima nas tudi, kako je kurikulum povezan z empatijo in ali je empatija enakomerno porazdeljena med študenti, ki imajo različen družbeno-ekonomski status. Kvantitativna raziskava, ki smo jo izvedli s populacijo študentk 1. in 4. letnika Fakultete za socialno delo v študijskem letu 2015/16, je pokazala, da imajo študentke razmeroma visoko stopnjo empatije že v prvem letniku in da se ta stopnja med študijem statistično značilno ne spremeni. Je pa stopnja empatije povezana s samooceno socialnega statusa. Visoka ocena stopnje empatije se pojavlja pri študentkah z višjim statusom. Empatije imamo v socialnem delu dovolj, v zvezi z njo so problematične le družbene neenakosti.

Erna Žgur

Prispevek predstavlja dosežke bralnih sposobnosti učencev iz drugih razredov osnovnošolskega programa in učencev iz petih razredov prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom. S statističnimi metodami so bile preverjene štiri hipoteze: ugotavljanje razlik v starosti učencev, ugotavljanje časa glasnega branja, števila pojavljenih napak med glasnim branjem in preverjanje razumevanja prebranega besedila s pomočjo vprašanj (skupni točkovnik). Testiranje učencev obeh skupin je pokazalo, da sta skupini primerljivi le v posameznih elementih bralnih sposobnosti. Učenci drugih razredov imajo drugačne zakonitosti funkcioniranja in to se kaže pri razvitosti in dovršenosti njihovih bralnih sposobnostih. Kljub razlikam je ugotovljeno, da je učinkovitost pridobljenega znanja obeh skupin primerljiva in razlika med njimi ni statistično pomembna.

Vesna Leskošek

Mateja Mlinarič

Avtorica je v raziskavi, temelječi na intervjujih, preučevala pomembnost socialnega dela v svetovalnem delu v predšolski vzgoji in hkrati iskala povezavo med socialnim delom, svetovalnim delom ter pogledom zaposlenih v vrtcu na svetovalno delo. Ker si socialna delavka v vrtcu prizadeva razvijati ustvarjalno sodelovanje vseh udeleženih, se zaradi nje kakovost vrtca poveča. S svojo sposobnostjo za »dvojezičnost« (obvlada strokovni jezik in jezik uporabnikov) je velika pridobitev za vrtec, vendar pa ji lahko grozi nevarnost, da bo postala preobremenjen servisni center za težave vseh. Je namreč razpeta med individualnim in skupinskim delom, otroki z osebnostno vedenjskimi težavami, administracijo in odnosi med zaposlenimi.

Ines Kokalj

Prispevek je plod osebnih izkušenj, ki jih je prostovoljka v društvu za pomoč z umetnostjo Plus5 doživela, ko je pomagala osebi po hudi poškodbi glave. Po 18-mesečnem obdobju intervencij, predvsem s pomočjo ustvarjalne likovnosti (zlasti individualnih in skupinskih ustvarjalnih likovnih dejavnosti), so vsi člani skupine, ki so bili aktivno vključeni v raziskovanje, zaznali poztiven vpliv intervencij: osebi se je izboljšala koncentracija (in s tem povezano obvladovanje leve roke), laže je izražala čustva pa tudi samopodoba se ji je popravila. Rezultati raziskovanja so potrdili vse delovne hipoteze, namreč, da bo uporaba različnih metod in tehnik pomoči z likovnostjo ugodno vplivala na njeno koncentracijo, čustveno izražanje in izboljšanje samopodobe.

Janko Cafuta

Milko Poštrak