ČLANKI
Bernard Stritih
Problemi profesionalizacije socialnega dela - Str. 297Ključne besede: profesionalizacija, znanost o socialnem delu, samopomočPoleg drugih potez, po katerih se socialno delo razlikuje od drugih strok, je tudi znanje, ki ga proizvaja "znanost o socialnem delu" drugačno kot znanje klasičnih strok. To znanje naj bi služilo reševanju življenjskih situacij, ki so jih doslej ljudje reševali v skladu z običaji in z znanji, vezanimi na družinsko socializacijo. Vprašanje pa je, kakšen smisel najdejo uporabniki v strokovnih postopkih in kakšna je uspešnost reševanja njihovih problemov. Uporabniki lahko začutijo, da so izgubili lastno kompetentnost odločanja v življenjskih situacijah. To je temeljni paradoks socialnega dela in meja njegove profesionalizacije. Socialno delo se mora ogniti nevarnosti, da bi se v težnji po profesionalizaciji izoliralo od ljudi in jim vsiljevalo svoje rešitve, kajti danes je vse bolj jasno, da so mnoga zdravila in rešitve nevarnejši od bolezni same. Zato socialno delo ne bi smelo poskušati nadomestiti spontanih oblik pomoči in povezovanja med ljudmi.
Tone Brejc
Delovna prizadetost kot sociodinamični proces marginalizacije v sodobni normativni družbi - Str. 302Ključne besede: rehabilitacija, delovna prizadetostOznačevalna praksa, ki temelji na normativnem modelu vrednotenja, ustvarja pri "delovno prizadetih" ambivalentno motivacijo do ponujenih mehanizmov družbene pomoči in vodi v začarani krog vse večje marginalizacije. Hkrati je ta praksa del ideološkega aparata družbe, saj vodi do pojava "sekundarne deviacije" in interpretira družbeno proizvedene defekte kot osebni neuspeh posameznika. Sprememba odnosa do delovne prizadetosti pomeni predvsem pristati na novo paradigmo socialnega vključevanja, ki temelji na novi družbenosti oziroma na "neprodukcijski orientaciji" v medčloveških odnosih. Delovno prizadeti imajo pravico sodelovati v družbenem razvoju v skladu z njihovimi notranjimi potrebami, družba pa bi morala obravnavo delovno prizadetih vključiti v splošno razvojno politiko. Relativno povečani stroški za zagotavljanje njihove dobrobiti bi se kompenzirali s kakovostnimi socialno-psihološkimi in posredno tudi materialnimi koristmi. ki bi prispevale k družbenemu ravnovesju in napredku.
Ksenija Ramovš
Skupine za samopomoč zdravljenih alkoholikov - Str. 309Ključne besede: skupine za samopomoč, klubi zdravljenih alkoholikov, alkoholizem, odvisnostiAvtorica opiše svoje terapevtske izkušnje v dveh klubih zdravljenih alkoholikov, pri čemer posebno izpostavi dilemo začasnega in umetnega značaja vsake strokovno vodene skupine v nasprotju s temeljno izkušnjo, da morajo biti zdravljeni alkoholiki trajno medsebojno povezani. Nato opisuje svoje izkušnje in spoznanja pri preseganju te dileme s sistemskim prehajanjem urejenih zdravljencev v samostojne tovariške skupine zdravljenih alkoholikov. V celoti navaja osem temeljnih dejstev in osem stopnic delovnega programa tovariških skupin. Ta program izhaja iz spoznanj Hudolinove alkohološke šole in njene Rugljeve socialno andragoške metode ter izkušenj anonimnih alkoholikov. V sklepnem delu navaja dosedanje izkušnje pri delu tovariških skupin.
Branka Knific
Poročilo o delu v skupinah za samopomoč v Domu upokojencev Izola - Str. 317Ključne besede: skupine za samopomoč, socialno delo s starejšimiV izolskem domu upokojencev že leto in pol sedem strokovnih delavcev organizirano vodi delo v skupinah stanovalcev doma, ki imajo lastnost skupine za samopomoč. Organizirano je delo v štirih skupinah, ki se srečujejo enkrat na teden in v katerih delo poteka po začrtanem programu. Poleg opisanega dela je uvedenih še nekaj drugih oblik dejavnosti, ki stanovalcem nudijo možnost za sprostitev. Dejavnost je s svojo obliko oziroma načinom dela novost pri delu s starostniki v DU. Pomembna značilnost je tudi v tem, da so v delo povezani strokovni delavci štirih različnih institucij, kar tudi ni običajno. Odnosi med člani skupin in strokovnimi delavci so sproščeni, ter vsem nudijo osebno zadovoljstvo.
Bojan Regvar
Grafologija v socialnem delu - Str. 329Ključne besede: grafologijaGrafologija je kot znanost o spoznavanju osebnih značilnosti človeka na osnovi primernega rokopisa kvalitativno dopolnilo socialnemu delu. Z njeno pomočjo lahko socialni delavec bolje oceni intelektualno, karakterno in socialno raven človeka. Grafologijo bi lahko v socialnem delu uporabljali predvsem na širšem področju dela z družino, na primer pri izboru rejnikov, posvojiteljev, skrbnikov, v razveznih postopkih in pri zakonskem svetovanju, morda tudi pri delu z alkoholiki. Pri nas je že možno uporabljati strokovne grafološke usluge, ni pa še potrebne obveščenosti in pripravljenosti pri socialnih delavcih in ustanovah, da bi to staro in v svetu uveljavljeno veščino uporabljali pri svojem strokovnem delu.
POROČILI
Jasna Bauman, Karl Destovnik
Učne delavnice kot osrednja invalidska delavnica za slušno prizadete osebe - Str. 338KNJIŽNI RECENZIJI
IZ TUJIH REVIJ
DOKUMENT
POVZETKI
INDEKS
UVODNIK
Višja šola za socialne delavce je 20. aprila 1988 v okviru tedna odprtih vrat Univerze priredila pogovor za okroglo mizo o načrtovanem visokošolskem študiju socialnega dela. Na pogovor so bili vabljeni predstavniki Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani in delavci vsebinsko sorodnih višjih in visokih šol ter univerzitetnih inštitutov. Prav Univerza je namreč v Samoupravnem sporazumu o temeljih plana za obdobje 1986-1990 sprejela obveznost, da bo "sodelovala ... pri pripravah na prehod višjih šol na visokošolski pouk. " Poleg tega pa je eno bistvenih vprašanj ob prehodu na visokošolsko izobraževanje vprašanje znanstvenih temeljev socialnega dela in prispevka, ki ga lahko socialno delo da v univerzitetni fond znanja in raziskovanja. Ta pogovor naj bi bil torej prvi skupni korak k uresničevanju dolgo načrtovanega prehoda na visoko stopnjo izobraževanja za socialno delo. Pogovora so se udeležili prorektorica Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani prof. dr. Alenka Šelih. prorektor prof. dr. Rastko Močnik, prof. dr. Rudi Kyovski, profesor Pravne fakultete v pokoju in nekdanji profesor delovnega prava na Višji šoli za socialne delavce, prof. dr. Katja Vodopivec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti, dr. Janez Pečar, direktor Inštituta za kriminologijo, prof. dr. Maca Jogan s Fakultete za sociologijo. politične vede in novinarstvo, mag. Tanja Rener z iste fakultete, mag. Anjuta Bubnov-Skoberne z Inštituta za delo pri Pravni fakulteti, mag. Bojan Dekleva z Inštituta za kriminologijo, Bogomir Mihevc. direktor Centra za razvoj univerze, mag. Tone Brejc z Univerzitetnega zavoda za rehabilitacijo invaidov in Stana Kavalič z Višje šole za zdravstvene delavce. Od učiteljev Višje šole za socialne delavce pa so bili prisotni: dekanka dr. Gabi Čačinovič-Vogrinčič, ki je vodila pogovor,- prodekanka prof. dr. Andreja Kavar-Vidmar, mag. Mara Ovsenik, Pavla Rapoša-Tajnšek, Vida Miloševič, Darja Zaviršek, Anton Kikelj, Bernard Stritih. Franc Stopajnik. Vito Flaker, Srečo Dragoš in Blaž Mesec. Ker naprava, ki naj bi snemala pogovor, ni delovala, kar smo ugotovili šele po končanem pogovoru, smo udeležence zaprosili za pisne prispevke. Nekateri so nato svoje razprave razširili, prispevki drugih pa so po obsegu bolj skladni s tistim, kar je bilo povedano za okroglo mizo. V tej številki Socialnega dela objavljamo prvi, večji del razprav, druge pa bomo objavili, ko jih bomo prejeli. Uredništvo
ČLANKI
Gabi Čačinovič Vogrinčič
Preobrazba Višje šole za socialne delavce v Ljubljani v visoko šolo znotraj univerze - Str. 182Andreja Kavar Vidmar
Vloga prava pri oblikovanju vede o socialnem delu - Str. 187Marija Ovsenik
Kratek problemski pogled na socialno delo (Organizacijsko-organizaciološki vidik) - Str. 192POROČILA
Gabi Čačinovič Vogrinčič
Višja šola za socialne delavce v Ljubljani sklenila zanimiv sporazum o sodelovanju z ugledno dortmundsko Visoko šolo za socialno delo - Str. 246Andreja Kavar Vidmar
Štiriindvajseti mednarodni kongres šol za socialno delo - Str. 248Vida Miloševič
Svetovna konferenca socialnih delavcev v Stockholmu od 26. do 30. julija 1988 - Str. 251KNJIŽNA RECENZIJA
IZ TUJIH REVIJ
Marija Zdešar (prevod/translation)
Kako pomagati ljudem z epilepsijo - Str. 261DOKUMENTI
ČLANEK
Srečo Dragoš
O verski oskrbi za starejše - Str. 79Na osnovi gradiva Teološke fakultete v Ljubljani (Študijski dan ob mednarodnem letu za starejše / o verski skrbi za starejše) razpravlja avtor ne le o verski skrbi za starejše, ampak širše o naravi dobrodelnosti v okvirih cerkve. Dobrodelnosti ne gre aprioristično zavračati in celo odrekati pomoč ljudem, da ne bi zmanjšali njihovega revolucionarnega potenciala. Značaj vsakršne dobrodelnosti je odvisen od družbenih razmer in od institucionalnih dejavnikov, kar velja za vse družbene institucije in tudi za cerkev. Če hoče cerkev odgovarjati potrebam časa, se mora tudi sama vse bolj zavedati konkretnih zgodovinskih pogojenosti. Cerkev tudi ni monolitna institucija in se je zmožna prilagajati "potrebam časa". Kjer nima posvetne oblasti, si prizadeva krepiti prestiž prav na podočju skrbi za človeka, kar ji uspeva tem bolj kolikor bolj so drugi družbeni mehanizmi neučinkoviti. Cerkev teži k monopolu nad resnico, vendar velja to tudi za posvetne institucije. Njena doktrinarna zahteva do svojih pripadnikov, naj se izogibajo gospodovalnih teženj. pa naj bi veljala tudi za posvetne institucije. Do konfliktov s cerkvijo pri izvajanju skrbi za človeka pride zato, ker pozabljamo na to načelo.
ČLANKI
Blaž Mesec
Vrste akcijskih raziskav - Str. 93Med Lewinovo in npr. Cunninghamovo opredelitvijo akcijskega raziskovanja je precejšnja razlika. Pojem akcijskega raziskovanja ni enoten, ampak obsega cel razpon različnih pristopov: aplikativne raziskave družbenega ravnanja, raziskave družbenih akcij, raziskave družbenih akcij s povratnim sporočilom, spremljevalne raziskave, raziskave s sodelovanjem raziskovalca v akciji, raziskave s sodelovanjem akterjev v raziskovalnem procesu ter prave akcijske raziskave, to je raziskave s sodelovanjem raziskovalcev v akciji in s sodelovanjem akterjev v raziskovalnem procesu. Te vrste sestavljajo hierarhično urejeno vrsto glede na število osnovnih določil, ki so: akcije kot predmet, povratno sporočilo, usmerjeno k akterjem, kontinuirano povratno sporočilo, sprememba vloge raziskovalca, sprememba vloge akterjev, hkratna sprememba vlog obeh. Problematičen je status samoraziskav.
Srečo Dragoš
Problem "samoraziskave" in prave akcijske raziskave z Gillijevega vidika - Str. 104Samoraziskava, razumljena kot končna stopnja raziskovanja, je dejansko mit, in sicer v tolikšni meri, v kolikor gre za predpostavko spojitve akterjevih in raziskovalčevih nalog v skupini. Vendar to ne sledi iz Gillijevega pojmovanja raziskovalnega postopka, katerega bistvo je v tem, da se družbena moč raziskovalca porazdeli na akterje. Na področju raziskovanja kot spoznavne dejavnosti pa je ukinitev delitve dela le pogoj deobjektivacije, ne pa cilj sam ("samo tisti, ki je fizično delal, lahko sodeluje s polno znanstveno kompetenco v zaključnem intelektualnem delu ... vendar, teoretično znanje je potrebno..."). Premislek Gillijevih postulatov ne vodi do pojma samoraziskovanja kot logične dovršitve, ampak do pojma pravega akcijskega raziskovanja v taksonomiji B. Mesca.
Ida Hojnik
Staranje in starostno varstvo v svetu in pri nas - Str. 114Odnos družbe do starejših je potekal v svetu v treh fazah: v prvi je skrb za starejše prepuščena družini, v drugi zagotavlja družba institucionalno varstvo in socialno varnost s sistemom pokojninskega zavarovanja, v tretji pa skrbita za starejše komplementarno formalni in neformalni sektor. Pri nas se je, kljub drugačnim sklepom, razvijalo predvsem domsko varstvo, katerega pomanjkljivosti so bile kritizirane, a zaman. Za prihodnost se spet načrtujejo novi domovi ("vsaka občina svoj dom"), manj pozornosti pa je namenjeno drugim oblikam skrbi za starejše. Domovi lahko postanejo gerontološki centri le v določenem obsegu, pomoč starejšim na domu pa lahko uspešno deluje tudi v drugih okvirih. Posebno problematična pa je načrtovana segregacija prizadetih ljudi v posebne socialne zavode, ki imajo poleg tega najslabše materialne pogoje.
POROČILI
Miha Rotar, Igor Debernardi, Rosanda Galonja, Lea Hiti
Analiza mladoletniškega prestopništva v občini Piran v obdobju 1980 - 1986 - Str. 123KNJIŽNE RECENZIJE
Andreja Kavar Vidmar, Blaž Mesec
Milan Martinović, Znanstvene osnove socijalnog rada. Narodne novine, Zagreb 1987 - Str. 136Darja Zaviršek
E. Shorter, The History of Women's Bodies, Pelican Books, London 1984 (Zgodovina ženskih teles) - Str. 146IZ TUJIH REVIJ
DOKUMENT
POVZETKI
UVODNIK
V tej številki objavljamo referate na seminarju o socialnem delu v delovnih organizacijah. Seminar je bil 14. in 15. decembra 1987 v Preddvoru, organizirala pa ga je Višja šola za socialne delavce v Ljubljani. Uredništvo
REFERATI
Andreja Kavar Vidmar
Socialna varnost v obdobju gospodarskih kriz - Str. 5Pavla Rapoša Tajnšek, Maja Vojnovič
Socialna funkcija združenega dela, socialna politika in socialno delo v OZD - Str. 24NAPOVED
OPRAVIČILO
Za napake v prejšnji številki Socialnega dela, ki so nastale zaradi naglice pri pretipkavanju besedil, se bralcem opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. Urednik