ČLANKI
Tone Kikelj
Bosanski otroci v Sloveniji (1945-1951) - Str. 261Ena bistvenih komponent povojne sanacije je bilo vprašanje vojnih sirot in socialno ogroženih otrok. Ta problem se je v najostrejši obliki izpostavil v Bosni in Hercegovini. Slovenija je (čeprav je imela tudi sama blizu 30.000 socialno ogroženih otrok in 13.000 otrok, ki so potrebovali domsko varstvo) nesebično priskočila na pomoč bratski republiki in pozimi, leta 1945/46 sprejela več kot 4.300 bosanskih otrok, ki so bili razmeščeni po slovenskih družinah. Čeprav je bilo nekaj primerov izkoriščanja otrok s strani slovenskih rejnikov, so se v večini primerov med rejniki navezale trajne vezi. V letu 1946 so v Bosni in Hercegovini ustvarili pogoje za vrnitev večine koloniziranih otrok, v Sloveniji so ostali le tisti, ki so bili v domskem varstvu, in so bili na šolanju. To je primer, ki je relativno malo poznan in počasi tone v pozabo.
Vida Miloševič
Razmerje med upravnim postopkom in svetovalnim pristopom v praksi naših centrov za socialno delo - Str. 273Razprava obravnava vprašanje, ali se upravni postopek in svetovalno delo v CSD izključujeta ali se dopolnjujeta. Svetovalni pristop je bistvena značilnost ali sestavni del strokovnega socialnega dela s posameznikom in skupino. Vendar pa se je v naši praksi uveljavil kasneje kot delo po upravnem postopku zaradi začetne nerazvitosti metod socialnega dela, teorije o socialnoekonomskem avtomatizmu, prepada med teorijo in prakso v socialnem delu, odpora do uvajanja dela s posameznikom po zahodnih vzorih, slabe poklicne identitete socialnih delavcev in neustreznega izobraževanja. Uvajanje svetovalnega dela je povzročilo konflikte med delavci usposobljenimi za socialno delo in drugimi ter elitizem teh delavcev. Analiza pokaže, da se večina načel upravnega postopka in svetovalnega dela med seboj dopolnjuje. Kateri pristop bomo uporabili v danem primeru, je odvisno od analize socialne težave: praviloma se stvarne težave rešujejo po upravnem postopku, osebne pa s svetovanjem. Opisan je delovni postopek pri metodi socialnega dela s posameznikom.
Majda Sečen
Obravnava alkoholikov pred zdravljenjem in priprava na zdravljenje - Str. 288Pri vsakodnevnem delu se socialna služba srečuje z ljudmi v stiski, pogosto odvisnimi od alkoholne omame. V prvi vrsti moramo njihova pričakovanja do nas postaviti na realna tla: alkoholika ne moremo preganjati ali kaznovati, lahko pa jim v primernih oblikah družinskega skupinskega urejanja nakažemo rešitev za zadovoljujoče skupno življenje v bodoče. Pri tem pa so ravno partnerji tisti, ki bodo morali vsaj na začetku največ vložiti v prekinitev iger in spremembo načina življenja. Kadar ni nadaljnjega urejanja, lahko zbiranje podatkov, pisanje poročil ipd. pomeni zgolj označevanje ljudi. Marsikdaj je takrat, ko se posamezniki v stiski obrnejo k nam po pomoč, prepozno za korenite spremembe življenja, temveč pridejo v poštev zgolj posamezne oblike socialno-varstvenih pomoči.
Marjana Zupan, Janja Zupančič
Mnenja zakoncev o spravnem poskusu - Str. 294Prikazani so rezultati standardiziranih intervjujev z zakonci, ki so se udeležili spravnega poskusa na CSD Ljubljana Šiška (1984/85). Izmed 170 primerov, ko sta se pravnega poskusa udeležila oba zakonca, je bil izbran 25 % vzorec (n = 40 poskusov oziroma 80 oseb) od tega vzorca pa je odgovorilo 35 oseb (44 %). Prikazane so socialnodemografske značilnosti vzorca, značilnosti zakonske zveze, značilnosti poteka spravnega poskusa, stališča do SP in rezultati dogovorov na SP. Odgovori so nedosledni in celo protislovni, saj prevladuje stališče, da je SP odvečna formalnost, vendar pa bi se ga večina še tudi danes udeležila, četudi ne bi bil obvezen. Anketiranci, ki se niso razvezali, ali ki so se sporazumno ločili, ocenjujejo SP ugodneje kot oni, ki so se razvezali s tožbo. Zdi se, da so zakonci slabo seznanjeni z namenom SP in z možnostmi svetovanja. Mnogi menijo, da je SP prepozna oblika pomoči.
POROČILA
PISMO
ČLANKI
Anica Kos
Psihosocialne motnje v otroškem obdobju in njih socialne, societalne in kulturalne sestavine - Str. 88Strokovna področja, ki se ukvarjajo s psihosocialnim razvojem otroka in z motnjami tega razvoja, posvečajo vse več pozornosti socialnim, societalnim in kulturalnim dejavnikom, pomembnim za nastanek, vzdrževanje in preprečevanje motenj. Taka usmeritev je posledica epidemioloških raziskav o zvezi med socialnimi dejavniki ter obolevnostjo, tudi obolevnostjo živčnega sistema, umsko manj razvitostjo, delinkventnostjo ipd. ter raziskav o zvezi med temi motnjami in ekološkimi dejavniki. Obravnavan je vpliv vzgojnih, izobraževalnih, zdravstvenih in drugih ustanov na psihosocialne motnje ter učinki dela v specializiranih ustanovah za varstvo duševnega zdravja. Podrobneje so obravnavani ekosocialna usmeritev, pojem otrokovega življenjskega prostora in strategija skupnostnega dela.
Tone Strojin
Izraba prostega časa kot razpoznavni znak človekove identitete - Str. 103Človekova dejavnost v prostem času je zunanji znak identitete posameznika in skupine, celo naroda. Te dejavnosti odkrivajo človekov temperament, delavnost in kultiviranost, kar je pomembno v terapevtskem oziru. Osebnostne značilnosti v prostem času je možno spoznavati induktivno in deduktivno. Prosti čas je element socialne varnosti, vodi k premagovanju odtujenosti in vključevanju v družbeno koristne dejavnosti, je preventivno sredstvo. Socialni namen prostega časa bi bil dosežen, če bi imeli vsi ljudje enakopravne možnosti za ukvarjanje s posameznimi dejavnostmi in če bi bile vsem enako dostopne.
Franc Tihole
Alkoholizem, družina in nekatere perspektivne metode zdravljenja - Str. 107Povzete so osnovne misli J. Ruglja v članku "Kam z miljonom alkoholikov" (Delo 2.3.1985) in navedena stališča nekaterih študentov 1. letnika Višje šole za socialne delavce do teh misli. Ta stališča so nato analizirana. Opisani so odnosi v zakonu, ki po piščevem mnenju vodijo do alkoholizma. Kot perspektivna metoda zdravljenja je ponujena logoterapija (Frankl) in transakcijska analiza (Berne). Pisec se zavzema za realnejši odnos do alkoholikov, to je "pomagati človeku v stiski z ljubeznijo, dobroto, razumevanjem, prizanesljivostjo in bodrenjem" in zavrača "terapevtski nihilizem, ki mu botruje oblastniško nezaupanje v človeka".
Blaž Studen
Kaj moramo vedeti o alkoholizmu - Str. 116Navedenih je 24 postavk, ki vsebujejo osnovne informacije o tem, kaj je alkoholizem, kako deluje alkohol, kakšna je družbena škoda zaradi alkoholizma, kdo je alkoholik, kako se zdravi alkoholizem po kompleksni socialnopsihiatrični metodi.
POROČILI
KNJIŽNA RECENZIJA
IZ TUJIH REVIJ
(Povzela/Summarized by) Irena Ivanuša
Pomen psihosocialne klime za prostovoljno delo; Paul J. Ilsley, John A. Niemi: Recruiting and Training Volunteers, McGraw-Hill Book Co., New York - Str. 133(Pripravila/Prepared by) Lidija Kunič
Uvajanje avtomatske obdelave podatkov v socialne službe; Terry E. Carrillio, Judith Kasse, and Anthony H, Moretto, Management Information systems: Who is in Charge? Social Casework 66, 1985, št, 7, str. 416-423. - Str. 144(Pripravila/Prepared by) Lidija Kunič
Drugačno razmišljanje o mladinskem kriminalu; John Pratt, Juvenile justice, social work and social control. The need for positive thinking. British Journal of Social Work 15, 1985, št. 1, str. 1-24. - Str. 148DOKUMENT
POVZETKI
UVODNIK
Uredništvo / Editors
Spoštovani bralci - Str. 4Spoštovani bralci, s to številko stopa naš časopis v svoje petindvajseto leto. To dejstvo smo razmeram primerno skromno zaznamovali tako, da smo malce polepšali njegov videz. Pa tudi vsebinsko je ta številka nekoliko bolj svečana. Ob koncu novembra 1985. leta je bilo namreč v Cankarjevem domu v Ljubljani ob tridesetletnici Višje šole za socialne delavce jugoslovansko posvetovanje o prostovoljnem delu v družbenih dejavnostih. Iz obsežnega gradiva o tem posvetovanju, na katerem je imel osnovni referat dr. Berislav Sefer, objavljamo dva izmed koreferatov, ki sta zaradi svoje tehtnosti vzbudila pozornost udeležencev. Poleg tega pa objavljamo vsa poročila o razpravah v sekcijah in za okroglimi mizami. Ta poročila doslej niso bila razmnožena in jih tudi udeleženci posvetovanja niso imeli možnosti brati. Naj vas tudi ob tej priložnosti, dragi bralci, povabimo k sodelovanju. Pišite o svojem strokovnem delu, o dilemah, ki ga spremljajo in o svojih izkušnjah. Samo z vašim sodelovanjem bo naš časopis v resnici postal strokovno glasilo socialnih delavcev, dejavnik razvijanja vede o socialnem delu in pomočnik pri praktičnem delu.
ČLANKA
Tilka Blaha
Vloga SZDL pri spodbujanju prostovoljnega dela in spodbujanje iniciativ občanov - Str. 5Za SZDL prostovoljno delo ni novost, saj je v zasnovi vseh družbenih dejavnosti načelo povezanosti strokovnega in prostovoljnega dela. V tem je smisel podružbljanja teh dejavnosti, zato je SZDL spodbujala razvoj prostovoljnega dela in bo tudi v bodoče dajala poudarek krepitvi humanitarnih odnosov med ljudmi, razvijanju neposredne skrbi za človeka in sosedski pomoči prek različnih oblik prostovoljnega dela. Prostovoljno delo se vključuje v zasnovo frontnega in množičnega delovanja SZDL, ki pa bo morala še bolj razviti razne oblike neposrednega angažiranja ljudi. Za razvoj prostovoljnega dela so posebno pomembne družbene organizacije in društva. Treba bo še bolj razviti SZDL kot odprto, široko fronto in množično organizacijo ljudi za ljudi.
Miroslav Ružica, Pavla Rapoša Tajnšek, Maja Vojnovič
Prostovoljno delo in druge oblike (samo) organiziranja ljudi kot sestavni del socialne politike - Str. 17Članek obravnava različne dejavnike v sodobnih industrijskih družbah, ki vplivajo na ponovno oživljanje prostovoljnega dela in drugih oblik neformalnega organiziranja. Analiza zgodovinske vzročnosti in sedanjih družbenih ter ekonomskih razmer nam omogoča kritično presojo različnih idejnih izhodišč, ki jih vsebujejo posamezne razvojne strategije, v okviru katerih se prostovoljno delo in samoorganiziranje pogosto pojmujeta le kot cenejše nadomestilo za obveznosti in odgovornosti skupnosti oziroma kot sredstvo za zmanjševanje socialnih programov. Članek se zavzema za drugačno pojmovanje prostovoljnega dela in samoorganiziranja, ki v teh oblikah ne bo videlo le možnost za rešitev ekonomske krize, temveč bo v prvi vrsti upoštevalo njegov prispevek k uresničevanju človekove družbenosti in samoupravnih odnosov. Podani so predlogi za hitrejše uveljavljanje različnih oblik prostovoljnega dela v okviru optimalne strategije socialne politike v naši družbi.