Revija Socialno delo
Revija Socialno delo je edina znanstvena periodična publikacija za socialno delo v Sloveniji. Izhaja že od leta 1961. Od leta 2019 revija izhaja v odprtem dostopu. Na leto izidejo štiri številke: 1 (jan-mar), 2 (apr-jun), 3 (jul-sep), 4 (okt-dec). Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze ERIH PLUS, International Bibliography of the Social Sciences IBSS) in EBSCO SocIndex with Full Text. Revijo izdaja Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Sofincira jo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Besedila, obljavljena v reviji Socialno delo, so ponujena pod licenco Creative Commons: CC BY-SA
ISSN 0352-7956
letnik 64, Št.4
ZNANSTVENI ČLANKI
Mojca Šeme
Slovenski sistem socialnega varstva otrok in družin s podsistemom zaščite otrok: konceptualna opredelitev in umestitev v mednarodne tipologije - Str. 283 - 302Ključne besede: družinska politika, podpora družinam, centri za socialno delo, zgodnja pomoč, neoliberalizemPredstavljani sta konceptualizacija slovenskega sistema socialnega varstva otrok in družin s podsistemom zaščite otrok (SVOD/zo) ter njegova umestitev v izbrane mednarodne tipologije. Avtorica z uporabo deskriptivne in interpretativne metode ter diskurzivno občutljivega pregleda virov analizira zgodovinske, politične in zakonodajne vplive, ki so oblikovali trenutno usmeritev sistema SVOD/zo. Rezultati kažejo, da se je po osamosvojitvi v Sloveniji sprva oblikoval kombiniran sistem, ki je združeval elemente konservativno-korporativističnih in socialdemokratskih sistemov – oba tipa sistemov varstva in zaščite otrok sta primarno usmerjena v zagotavljanje storitev podpore družinam. V zadnjem desetletju in več so globalna gospodarska kriza, reorganizacija centrov za socialno delo, spremembe zakonodaje, varčevalni pritiski in drugi dejavniki pripomogli k temu, da se v slovenskem sistemu SVOD/zo vse bolj krepijo elementi, ki so značilni za neoliberalne sisteme varstva in zaščite otrok – ti so po navadi primarno usmerjeni v zaščito otrok, manj pa v zagotavljanje storitev podpore družinam. Ob tem se v zadnjem desetletju v sistemu krepi tudi na otroka osredotočen vzorec, v skladu z mednarodnimi trendi. V sistemu SVOD/zo je treba krepiti elemente, ki so primarno usmerjeni v zagotavljanje storitev podpore družinam, saj država s tem uresničuje ustavno načelo socialnosti države.
Katja Fidler
»Ko bi le dobili dovoljenje za stalno prebivanje« - Etnografija strukturnega nasilja v vsakdanjem življenju ljudi z dovoljenjem za začasno prebivanje - Str. 303 - 318Ključne besede: priseljenci, državljani tretjih držav, migracijska politika, pravice, socialno varstvo, zagovorništvoSoučinkovanje migracijske zakonodaje z zakonodajo o državljanstvu, trgu dela in socialnem varstvu v vsakdanjem življenju priseljenk iz tretjih držav, ki v Sloveniji delajo kot nizko kvalificirane delavke, deluje kot mehanizem strukturnega nasilja. Članek z etnografskimi opisi procesov podaljševanja dovoljenj za prebivanje in dostopanja do socialnih pravic štirih družin opiše to posredno nasilje, vpeto v delovanje institucij in družbe na sploh. Ugotovitve etnografske raziskave predstavijo, kako se priseljenke zaradi pravno predpisane negotovosti dovoljenj za začasno prebivanje, verižnega pogojevanja pravice do prebivanja in socialnih pravic ter pomanjkljive podpore v družbi bojujejo za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb. Zaradi pogojenosti in začasnosti pravic njihovega pravnega statusa se znajdejo v podrejenem in negotovem položaj, ki jim slabša zdravje. Navedenih je tudi nekaj praktičnih predlogov za zmanjšanje takšnega nasilja.
Miroslav Budimir
Dobrodelna pomoč v hrani v slovenski državi blaginje - Str. 319 - 334Ključne besede: revščina, prehranska negotovost, socialno-ekološka kriza, ekosocialna politika, dobrodelnost, presežki hraneDobrodelna pomoč v hrani je bila že od devetdesetih let 20. stoletja eden najpomembnejših odzivov na revščino/prehransko negotovost v bogatih državah prvega sveta. Poslabšanje dvojne družbeno-ekološke krize v naslednjih desetletjih je bil poglavitni razlog za institucionalizacijo programa ekosocialne politike dobrodelne redistribucije presežkov hrane v državah članicah EU. Članek se osredotoča na vpliv dobrodelne prehranske pomoči in prerazdeljevanja presežkov hrane na socialno državo v Sloveniji. Prispevek temelji na primarnih empiričnih podatkih, zbranih v glavnih institucijah prehranske dobrodelnosti v sedmih regijah socialnega varstva v Sloveniji. Ugotovljeno je, da institucionalizacija in utrditev dobrodelne pomoči v hrani potiskata slovensko državo blaginje še bolj v smer preostalih (neo)liberalnih socialnih režimov. Na splošno program ekosocialne politike, ki ga močno podpirajo glavni finančni instrumenti EU, dokazuje, da je bil univerzalistični socialni model, ki temelji na načelih družbene solidarnosti in človekovih pravic, opuščen v korist kratkoročnih rešitev, ki temeljijo na dobrodelnosti in ne rešujejo temeljnih strukturnih vzrokov revščine.
STROKOVNI ČLANEK
Margerita Banič
Aktualni izzivi ukrepa prepovedi približevanja določeni osebi, kraju ali območju - Str. 335 - 350Ključne besede: nasilje v družini, sankcije, preventiva, zaščita žrtev, centri za socialno deloNamena prispevka sta prikaz trenutne zakonodaje in njene implementacije na področju nasilja v družini in analiza ukrepa prepovedi približevanja. Interdisciplinarno povezovanje in iskanje novih rešitev za ukrepanje države proti nasilju v družini je nujno za zmanjševanje njegove intenzivnosti za zaprtimi vrati. Prispevek obravnava izbrane razlage iz sodne prakse, ki skupaj z implementacijo zakonodaje spreminjajo trende v praksi in posredno vplivajo na delo centrov za socialno delo. Vloga socialnega dela se pri reševanju problematike na individualni in sistemski ravni prepleta s sodnim premislekom, oboje skupaj pa slovenski strokovni javnosti zagotavlja celoten vpogled v institucionalno in zakonodajno stanje obravnavane problematike.