Vesna Leskošek

Zahodne raziskovalke spola so postavile tezo, da so bile ženske v zgodovini obravnavane le kot telesa, ki služijo domovini (z rojevanjem otrok) in gospodarju (kot žene in gospodinje). To tezo potrjujejo tudi slovenska raziskovanja zgodovine žensk, ko odkrivajo ideologije in prakse, ki so reducirale ženske na njihova telesa. Na Slovenskem najdemo zapise o trgovanju z ženskami že v prvih stoletjih našega štetja. Najprej so z trgovali s sužnjami, pozneje z nevestami, ves čas pa so ženske uporabljali za trgovino z »belim blagom«. Ženske so za njihov upor kaznovali ostreje kot moške, kajti njihovo dejanje je bilo dvojni greh. Poleg pisanih zakonov so prekršile tudi nezapisane – z vstopom v javnost so spremenile vlogo, ki jim je bila predpisana v zahodni kulturi, zato so morale plačati dvojno ceno. Huje so jih kaznovali v protireformacijskih pogromih, čarovnice so množično morili in sežigali, nezakonske matere so preganjali, kamenjali in zasramovali.

Vesna Švab, Urban Groleger

Potek hudih in ponavljajočih se duševnih motenj je pri ženskah ugodnejši kakor pri moških, vendar se po mnenju avtorjev pogosteje ponavljajo zaradi hujših in specifičnih stresnih obremenitev. Te obremenitve so zlasti gmotna prikrajšanost, izpostavljenost spolnemu in fizičnemu nasilju in skrb za otroke. Zato je treba obravnavo žensk s ponavljajočimi se duševnimi motnjami prilagoditi njihovim potrebam v vseh službah za duševno zdravje. Rezultati raziskave so pokazali tudi, da ženske pogosteje in lažje poiščejo pomoč v duševni stiski, da so zaradi sprejema v bolnišnico in posledic motenj manj socialno umaknjene kakor moški. Njihovo socialno funkcioniranje je boljše, večja je njihova čustvena zavzetost. Pogostost odvisnosti od psihoaktivnih substanc je manjša, nevarnost samomora je nekoliko manjša kakor pri moških. Glede na povezanost hudih duševnih motenj z revščino in fizičnimi in spolnimi zlorabami pa je treba zagotoviti povezanost in usklajeno delovanje zdravstvenih in socialnih služb za duševno zdravje. Uspešno okrevanje je mogoče le ob prilagoditvi služb dejanskim potrebam uporabnic, ki so zdravstvene in socialne narave. Ženske potrebujejo zaščito, podporo, zdravljenje in psihoterapijo v svojem naravnem okolju, torej povezane skupnostne oblike zdravljenja in skrbi.

Duška Knežević Hočevar, Sanja Cukut

Avtorici presojata medijsko govorico o samomorilnosti na Slovenskem v zadnjih treh desetletjih. Temeljna teza je, da so v tiskanih medijih strokovnjaki iz medicinskih ved najpogosteje zastopani kot razlagalci samomorilnega vedenja in da je način poročanja o samomoru večinoma vpet v razlagalni okvir klasične teorije modernizacije. Na podlagi analize tiskanega gradiva avtorici pokažeta, da večina avtorjev zapisov vzroke za samomor res pripisuje t. i. negativnim učinkom družbeno-gospodarskega napredka, ki naj bi med drugim peljal v vedno večjo odtujenost posameznika v družbi; šele v zadnjem obravnavanem desetletju se pojavijo razlage, ki vključujejo okoljske in genetske dejavnike. Ugotovita, da je retorika zapisov o samomoru na Slovenskem v skladu z aktualnim političnim dogajanjem: število člankov na to temo močno naraste v obdobju oblikovanja in uveljavljanja slovenske neodvisne države, pri čemer je samomor večinoma označen za »nacionalno katastrofo«.

Suzana Oreški

Avtorica izhaja iz izkušenj vsakodnevnega praktičnega dela z uporabniki in njihovimi svojci. Ugotavlja, da skrb mater in svojcev za najbližje ni nekaj samoumevnega. »Folklorni« vedenjsko-odnosni vzorci v družinah, kjer se razvije dolgotrajna oblika duševne motnje, so pogosto ovira za razvoj in napredek vseh članov družine. V teh družinah je veliko požrtvovalnosti, a tudi vsakodnevnih stresnih in čustvenih scenarijev preživetja, ki so za uporabnika in svojca pogubni, za družbo pa veliko breme. Celostni pristop, zlasti delo v multidisciplinarnih timih, ki bi potekali globalno, lokalno, kontinuirano in fleksibilno, bi lahko vplival na boljši izid storitev, zlasti pa na kvaliteto življenja oseb z dolgotrajnimi psihosocialnimi težavami in njihovih svojcev.

Danica Hrovatič

Delovanje ustanov kot pravnoorganizacijske oblike nevladnih organizacij je mogoče razumeti skoz pregled zakonodajne ureditve, ki omogoča ustanovitev, organizacijo in vodenje tovrstnih organizacij. Ob predpostavki, da je ustanova kot pravnoorganizacijska oblika v slovenskem prostoru preredko uporabljena, s pregledom ureditve delovanja ustanov postanejo transparentne tiste vsebine, ki so morda ovira, da se tovrstna oblika med zasebnimi iniciativami ustanavljanja različnih tipov organizacij ne pojavi pogosteje. Močan vpliv države oz. državnih organov na ustanovitev, delovanje in prenehanje ustanove, čeprav zaradi potrebe po zaščiti ustanovitvenega premoženja, udejanjanju volje ustanovitelja pri uresničevanje splošno koristnega ali dobrodelnega namena ustanove in zagotavljanju trajnosti njenega delovanja, se kaže potencialnim ustanoviteljem kot ovira pri odločanju za tovrstno socialno investiranje. Zasebni zavodi so posebnost slovenske pravnoorganizacijske prakse. Ustanovitelj zagotovi sredstva za delovanje, ki pa se ne vodijo v uradni evidenci kakor pri ustanovi, zaradi česar je postopek ustanavljanja privatnega zavoda enostaven in fleksibilen. Nova zakonodaja na področju delovanja zavodov predvideva odpravo instituta zasebnih zavodov, vendar bi ob tem morali napraviti delovanje ustanov fleksibilnejše, saj jim je sedaj zaradi močnega državnega vpliva na delovanje komajda upravičeno reči nevladne organizacije.

Blaž Mesec

Na podlagi primerov lastnih kvalitativnih raziskav poskuša avtor odgovoriti na vprašanje, kakšne vrste teorij se pojavljajo kot izid teh raziskav. S tem hoče opozoriti na odprto vprašanje oblikovanja teorij na podlagi empiričnega raziskovanja socialnega dela, ki naj bi imelo prednost pred prevzemanjem ali apliciranjem teorij drugih ved. Opozori tudi na veliko raznolikost teorij, ki nastanejo pri takem raziskovanju. Med njimi so diagnoza (prepoznanje v teoriji opisanih metod ali problemov), opisna teorija ravnanja, opisna teorija procesa, tipologija, eksplanacija, taksonomija, dialektična teorija (teorija o protislovju), teorija o implicitni teoriji akterjev, teorija o strategijah ravnanja. Vse te teorije so izdelane v tradiciji oblikovanja pritlehne teorije po Glaserju in Straussu. Dodana je preglednica avtorjevih kvalitativnih raziskav in v njih uporabljenih metod in teoretičnih izidov.

Špela Urh

Andreja Kavar Vidmar

Zaporniki, ki delajo s polnim delovnim časom, so bili s spremembami in dopolnitvami zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2003 in 2004 in pozneje s spremembami in dopolnitvami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju črtani iz kroga zavarovancev pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Spremembe ne predvidevajo prehodnega obdobja in ne upoštevajo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Sloveniji temelji na delu. Delo zapornikov je urejeno podobno kot delovno razmerje. Nenaden odvzem statusa zavarovanca zapornikom povzroča dodatne posledice obsodbe, je neutemeljen in ogroža zaupanje v pravo.

Liljana Rihter

Na države blaginje vplivajo številni dejavniki (globalizacija, politične povezave, fiskalna kriza), ki se jim država blaginje prilagaja na različne načine. Na podlagi teh prilagoditev mnogi avtorji odkrivajo trende, ki nakazujejo razvoj države blaginje v prihodnje. Avtorica predstavi različna razmišljanja, koncepte in teorije o razvoju držav blaginje, iz katerih je mogoče odkriti dve dimenziji prihodnjega razvoja držav blaginje. Prvo dimenzijo, na kateri lahko določimo položaj države blaginje glede na razpoložljiva sredstva za zagotavljanje socialne varnosti, poimenuje pesimizem-optimizem. Na dimenziji konvergenca-divergenca pa lahko določimo položaj držav blaginje glede na to, ali se sheme za zagotavljanje socialne varnosti v njih razlikujejo ali so si podobne. Ker so utemeljitve usmeritev razvoja držav blaginje pogosto teoretične brez empirične podlage (ali pa ravno narobe), je težko predvidevati, v katero smer bo šel nadaljnji razvoj držav blaginje. Zato moramo biti pripravljeni na vsak scenarij.

Bojan Regvar, Rok Ovsenik

V Evropski Uniji in pretežnem delu držav kandidatk za vstop v Evropsko Unijo so stroški socialnega varstva največji posamezni strošek javne porabe. Uravnavanje visokih stroškov socialnega varstva z javnofinančnimi možnostmi oziroma s potrebo po razvoju konkurenčnosti je pomemben dejavnik javnofinančne stabilnosti večine evropskih držav. Spremembe, ki jih pogojujejo vplivi globalizacije in se odražajo v spremembah strukture in obsega uporabnikov socialnega varstva, so pomemben dejavnik analize tveganja vključevanja držav kandidatk za vstop v Evropsko Unijo, zlasti zaradi razlik v gospodarski razvitosti. S statističnimi projekcijami za kratkoročno obdobje je mogoče potrditi, da se bo obseg uporabnikov socialnega varstva v Republiki Sloveniji in ostalih državah kandidatkah povečeval, to pa kliče k načrtovanju sprememb tudi v ostalih družbenih podsistemih, saj bo ob nespremenjenih pogojih vse teže ohranjati socialno stabilnost, odpravljati problem nezaposlenosti in zagotavljati finančne vire za sistem socialnega varstva.

Anka Čufer, Aleksandra Tabaj

Države organizirajo zaposlovanje invalidov na različne načine. Del invalidov opravlja delo na odprtem trgu dela, deloma pa je to delo organizirano v posebnih oblikah. Zaščitno zaposlovanje obsega dve obliki organiziranega dela: invalidska podjetja in varstveno-delovne centre. Nacionalne politike zaščitnega zaposlovanja se razlikujejo glede na definicijo ciljne skupine, vse definicije pa se nanašajo na invalide, ki niso zmožni delati pod običajnimi pogoji na odprtem trgu dela. Sistem delovanja invalidskih podjetij je v Sloveniji eden izmed instrumentov, s katerim država stimulira zaposlovanje invalidnih oseb. V Sloveniji je veliko zanimanja za ustanavljanje invalidskih podjetij. Leta 1988 je delovalo 11 invalidskih podjetij, po tranziciji in prestrukturiranju slovenskega gospodarstva pa je število več kakor desetkrat večje. Kljub temu ni jasnega koncepta za ustanavljanje invalidskih podjetij, prav tako tudi niso opredeljeni njihova vloga in poslanstvo in javni interes pri njihovem delovanju.

Miran Možina

Študija primera uporabnice Klare z diagnozo shizofrenija prikaže razlike med slovenskim psihiatričnim (institucionalnim) zdravljenjem in prostovoljsko, skupnostno skrbjo. Dualistično razumevanje - "bolnišnično psihiatrično zdravljenje je slabo, skupnostna skrb je dobra" - ni dobro vodilo za spreminjanje sistema varstva duševnega zdravja v manj razvitih deželah. Razvoj skupnostno orientiranih služb ne pomeni nujno odprave psihiatričnih bolnic. Boljše je dopolnjevanje obeh pristopov, kjer psihiatrično (medikamentozno) zdravljenje postane del skupnostne skrbi, kar se je zgodilo v primeru Klare. Poseben poudarek študije primera je na prikazu odnosa navezanosti med socialno delavko in Klaro, v katerem je bil za socialno delavko predvsem v fazi oklepanja največji izziv, kako iz dneva v dan prenašati in podpirati Klaro. Da je lahko zdržala, je tudi sama potrebovala oporo.

Jana Mali

Članek predstavlja rezultate raziskave o kvaliteti življenja ter zadovoljstvu stanovalcev in zaposlenih v Domu starejših občanov Preddvor. Avtorica je ugotavljala zadovoljstvo stanovalcev s storitvami oskrbe in načinom oz. obliko njenega izvajanje, odnos izvajalcev storitev do stanovalcev in pomanjkljivosti splošne ureditve življenja v domu. Analizirala je intervjuje stanovalcev in ankete svojcev in zaposlenih. Ugotovila je, da so stanovalci zadovoljni s ponujenimi storitvami, odnosom zaposlenih do njih in s splošno ureditvijo življenja v domu, saj se zatekajo k "skromni drži", ki jim omogoča dobro počutje. Zaposleni pa so močno izpostavljeni negativnim elementom emocionalnega dela.

Ivica Matko, Slavica Marjančič, Jana Vogelnik Kranjc, Mirjana Česen

Osebe, vključene v varstveno-delovni center, imajo zelo majhno možnost samouresničitve skoz zaposlitev pod posebnimi pogoji. V slovenskem prostoru se s to zaposlitvijo vsak VDC ukvarja po svoje, kar ima za posledico uveljavljanje in izkoriščanje pravic na zelo različnih ravneh. V praksi se dogaja, da osebe z motnjo v duševnem razvoju največkrat delajo le najbolj enostavna dela, ki imajo zelo nizko vrednost in so celo žaljive za človeško dostojanstvo. Da bi sledili razvoju, bi bilo treba pristopiti k izdelovanju in prodaji lastnih izdelkov in storitev, kar bi povečalo kakovost zaposlovanja pod posebnimi pogoji. Zato je treba usposobiti kader, ki dela v teh zavodih (socialni delavci, psihologi, specialni pedagogi), da pridobi tudi menedžerska, marketinška in komercialna znanja.

Nataša Aničič, Viktorija Pečnikar Oblak

Zaposleni v Zavodu Hrastovec-Trate so v letu 2001 zaradi uvajanja inovacij v duhu normalizacije in deinstitucionalizacije preživljali težko obdobje. Čeprav so se zavedali, da so spremembe nujne, so jih doživljali stresno in so bili zato precej nezadovoljni. Na delo so prihajali z odporom, skrbelo jih je za prihodnost, čutili so se potisnjene na rob in imeli so občutek, da jih nihče ne posluša.

Renata Brdar

Tatjana Dolinšek, Karmen Vodenik

Klaudija Poropat, Emil Bohinc

Andreja Črnko

Ksenija Ramovš, Irena Majzelj Usenik

Tone Kladnik

Mateja Eržen

Sonja Hočevar, Lilijana Tomažič

Andreja Bogataj

Jasmina Breznik

Diana Jerman

Bogdan Lešnik

Z letošnjo prvo številko razširjamo že obstoječo rubriko prispevkov, ki smo jo na novo naslovili »Za dobro prakso«. V njej objavljamo poročila o delu, manjše ad hoc raziskave, kratke premisleke ipd., ki bodo koristili zlasti praktikom, a tudi drugim, ki bodo hoteli dobiti zgoščen opis dejavnosti. Zato vabimo vse, ki bi radi predstavili svoje delo ali razmere na svojem področju širši strokovni javnosti - socialne delavce in delavke, druge, ki delujete na področju sociale, in uporabnike in uporabnice socialnih služb ali z njimi povezanih ustanov -, da napišete kratko poročilo o svojih spoznanjih, izkušnjah ali pogledih in nam ga pošljete v objavo.

Bojana Mesec

Prostovoljno delo je precejšnja neznanka, kar zadeva vprašanja, koliko je udeleženih, kakšne so njihove konkretne naloge, kaj jih motivira in kako je njihov prostovoljni prispevek ovrednoten. Med glavnimi ovirami pri odkrivanju podatkov sta razpršenost dejavnosti in neidentificiranost posameznih del, saj med prostovoljno delo ne štejemo le načrtovanih dejavnosti, ampak tudi nenačrtovano, spontano pomoč. Pokazatelji, ki nas prepričajo o pomembnosti tega dela, so statistične narave, zato je nujno, da državni organi poznajo metode in tudi rezultate, ki pokažejo, kolikšen vpliv ima prostovoljno delo na narodno gospodarstvo. Kvantitativni pokazatelji lahko pomagajo pri odločanju vlade o vlogi prostovoljnega dela, prav tako pa so taki podatki dobrodošli pri promociji in širjenju dejavnosti. Bazični podatki so nujno potrebni pri komunikaciji z mediji, da lahko pravilno in korektno predstavijo prostovoljno delo in ga s tem promovirajo, javni in privatni sferi pa pokažejo številne vezi, ki potekajo med nacionalnimi in skupnostnimi projekti.

Božena Ronner

Železarske Jesenice z okolico so v prehodu iz usihajoče industrijske družbe v postindustrijsko modernizacijo; vrednote mladih so razpete med tema dvema vrednostnima sistemoma. Avtorica je poskušala z anketo ugotoviti, koliko so procesi druge modernizacije dosegli jeseniške gimnazijce, Vprašanja so zadevala stališča o neformalni partnerski skupnosti, preprečevanju nosečnosti, umetni prekinitvi nosečnosti, spolnih odnosih pred poroko in zaposlovanju žensk v Sloveniji, ki jih je avtorica primerjala s stališči, ugotovljenimi v podobni raziskavi leta 1981. Večje spremembe so bile opažene glede preprečevanja nosečnosti (število odgovorov, da je načrtovanje rojstva stvar staršev, se je več ko podvojilo) in o umetni prekinitvi nosečnosti (podvojilo se je število odgovorov, da je to stvar bodočih staršev).

Polona Selič

Uresničevanje določil konvencije o pravicah otroka zavezuje državo h kar najbolj doslednemu spoštovanju in uresničevanju njenega 34. člena, ki opredeljuje problematiko spolnih zlorab, in 19. člena, ki v prvem odstavku govori o zavarovanju otrok pred vsemi oblikami duševnega ali telesnega nasilja, vključno s spolnimi zlorabami, kadar je otrok v okrilju družine. Konvencija v 3. členu sicer poudarja pojem "največje koristi", vendar ob vodilni usmeritvi, da je družina temeljna družbena skupina in torej za otroka najpomembnejša, v 9. in 19. členu zaščiti otroka tudi pred zlorabo staršev oziroma odraslih. Spolne zlorabe otrok so realen družbeni pojav in problem, ki terja kar najhitrejše odzive mreže institucij in profesionalnih služb. Zaščita otrok pred spolnim nasiljem in zlorabami je mogoča le ob celoviti obravnavi, ki zajame tako žrtve kakor storilce. Usmerjena obravnava storilcev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost zagotavlja večjo varnost posameznika (potencialne žrtve) in družbe, zato mora biti zakonsko urejena, kar umešča obravnavo spolnih zlorab onstran strokovnih okvirov na polje politike. Modeli obravnave storilcev so se v tujini prilagajali naraščanju tovrstne kriminalitete.

Mateja Tajnšek

Predstavljena kvalitativna analiza petih intervjujev bolnikov z multiplo sklerozo temelji na pojmih teorije o urejanju kronične bolezni po Corbinovi in Straussu. Bolniki opisujejo svoje življenje biografsko, z vidika svojega življenja kot celote, kot nekaj življenjsko pomembnega, celo usodnega. Zelo natančno in obširno opisujejo razvoj bolezni in še posebej dogajanje v bolnišnici, saj je to kritičen čas, ko se je njihovo življenje popolnoma spremenilo. Zaznali smo moteno samopodobo bolnikov z multiplo sklerozo in zavedanje o njihovi drugačnosti. Obnavljanje življenja je za bolnike ključno, stopnja socialne podpore pa je pri njih majhna oziroma je ni. Zelo pomembno je povezovanje bolnikov v Združenju multiple skleroze Slovenije.

Magdalena Žakelj, Darja Vidmar

Danica Matjanec