ČLANKI
Franc Dolenc
Kako hitreje reševati problematiko otrok begavcev romskega porekla - Str. 255Ključne besede: deportacija in repatriacija otrok, begavci, delo z RomiPrvi jugoslovanski posvet o problematiki deportacije in repatriacije otrok iz Italije in Avstrije (22. - 23.5.1987, Murska Sobota) je osvetlil razmere, ki pogojujejo novačenje otrok za opravljanje prestopniških dejanj v inozemstvu, seznanil udeležence z ukrepi, ki jih v republikah in pokrajinah sprejemajo, da bi zmanjšali odliv otrok romskega porekla iz njihovih bivalnih okolij in sprejel sklepe za nadaljnje obravnavanje tega problema.
Miha Rotar
Strokovna skupina za delo z otroki in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti pri centrih za socialno delo Koper, Izola, Piran - Str. 262Ključne besede: mladina z MVO, stanovanjske skupine, prostovoljno delo, prosti čas mladine, skupinsko delo z otroki v OŠ, vzgojni zavodi, supervizijaPoročilo o delu strokovne skupine od njene ustanovitve (1985) do danes. Na rednih mesečnih sestankih so med drugim razpravljali o osnutku prenove organizacij za usposabljanje otrok in mladostnikov z MVO in poslali pripombe, ki se nanašajo predvsem na ustanavljanje stanovanjskih skupin, ustrezni republiški komisiji. Skupina je razpravljala o prostovoljnem delu na obalnem področju in sprejela pobude s tem v zvezi, ter o prostem času mladine. Druge teme: o delu terapevtskih skupin za osnovnošolske otroke s težavami v odraščanju, obravnavanje zahtevnejših primerov. Skupina je pripravila posvetovanje o izhodiščih za ustanavljanje stanovanjskih skupin in prenovi vzgojnih zavodov in priredila dve strokovni ekskurziji. Predstavljen je program dela v prihodnje.
Milko Poštrak
Nekaj izhodišč za delo na področju preprečevanja odklonskih pojavov med mladimi na Centru za socialno delo občine Ljubljana-Center - Str. 274Ključne besede: preprečevanje odklonskih pojavov pri mladini, mladina z MVO, teorije odklonskosti, prostovoljno delo, terensko delo z mladinskimi skupinami, svetovalno deloNavedenih je nekaj teoretičnih izhodišč za te vrste dela, predvsem glede pojma odklonskosti in vzrokov odklonskega vedenja, nato pa so opisane možne oblike dela centra za socialno delo na področju preprečevanja (svetovanje ogroženim družinam in delo z njimi, terensko preventivno delo z mladinskimi skupinami, delo z institucijami - šola, delovne organizacije). Pomembno vlogo ima prostovoljno delo, ki ga center organizira ob sodelovanju z VŠSD v Ljubljani. V osnovi je delo na tem področju usmerjeno na urejanje odnosov v družini in urejanje odnosov v okolju in sicer za populacijo otrok do štirinajstega leta in z mladostniki od petnajstega leta do polnoletnosti oziroma do dvajsetega leta. Pri tem CSD sodeluje s številnimi strokovnimi ustanovami.
POROČILI
KNJIŽNA RECENZIJA
Milko Poštrak
Vedenjske motnje mladostnikov v sodobnem času, ZPM, ČGP Delo, Ljubljana 1987 - Str. 296IZ TUJIH REVIJ
DOKUMENT
POVZETKI
INDEKS
UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO
Mara Ovsenik
Invalidi v organizacijah združenega dela - Str. 184Višja šola za socialne delavce in Univerzitetni zavod za rehabilitacijo invalidov sta v dneh od 15. do 17. junija 1987 organizirala seminar za socialne delavce v OZD z naslovom: Moč in nemoč socialnih delavcev pri razreševanju invalidske problematike v aktualnih družbenih in delovnih razmerah naših OZD. Seminarja se je udeležilo 58 socialnih delavcev. Na seminarju smo želeli skupaj z udeleženci vsestransko osvetliti razloge za obstoječo krizo v organizaciji, stroških in učinkovitosti profesionalne rehabilitacije kot aktivne oblike invalidskega varstva v naših OZD. Pokazati smo hoteli, koliko in kako je obstoječa /ne/moč socialnih delavcev, ki se v OZD ukvarjajo z invalidsko problematiko, pogojena z idejno-političnimi, pravno- institucionalnimi, družbeno-strukturnimi, socialno-psihološkimi in strokovno-doktrinarnimi in osebnostnimi determinantami oziroma faktorji. Hkrati smo želeli udeležence seminarja seznaniti, kako je s součinkovanjem teh faktorjev hkrati blokiran tudi razvoj te dejavnosti in kolikšen je pri tem delež njihove soodgovornosti. Kot tak je seminar predstavljal tudi neločljiv sestavni del politike in strategije razvoja profesionalne rehabilitacije v SR Sloveniji, za katero se zavzemamo v skladu z našo delovno in sistemsko- razvojno vlogo, položajem in usmeritvami. Seminar, ki je potekal na Brdu pri Kranju, smo izvedli tako, da so bili prva dva dopoldneva na dnevnem redu referati, popoldnevi pa so bili namenjeni delu v manjših skupinah, v okviru katerih so udeleženci izkustveno in strokovno utemeljeno tematizirali /problematizirali/ svojo lastno vlogo in položaj oziroma moč in nemoč pri delu z invalidi. Spoznanja in predloge smo v tretjem dnevu zaokrožili na plenarnem delu, rezultat skupnega dela udeležencev pa bo v obliki posebnega prispevka predstavljen tudi na prvem jugoslovanskem simpoziju o profesionalni rehabilitaciji, ki bo novembra v Ljubljani. V tej številki Socialnega dela objavljamo referate s tega seminarja.
REFERATI
Ciril Klajnšček
Od iskanja opore v sistemu k opiranju na lastne moči (zaključki in predlogi seminarja) - Str. 245NAPOVED
ČLANKI
Bernard Stritih
Skupine za samopomoč v duševnih in socialnih težavah: dragocena oblika dela na meji med psihiatrijo in socialnim delom - Str. 97V sedanjem času se spreminja «sestava ljudi, ki potrebujejo psihiatrično pomoč in pomoč socialnega dela, hkrati pa se spreminja tudi krog ljudi, ki se zanimajo za ta področja. Pomemben del uporabnikov teh služb so ljudje z arhaičnimi oškodovanostmi jaza in ljudje, ki so doživeli globlje osebnostne poškodbe zaradi socialnih dejavnikov. Prav pri teh se pokaže, kako zelo so omejene možnosti svetovalnega dela v okviru socialnih služb. Zato se pojavljajo nove oblike organiziranega povezovanja ljudi - skupine za samopomoč. Opisan je razvoj teh skupin, razlike med terapevtskimi skupinami in skupinami za samopomoč, dinamika v teh skupinah ter temeljna metodična načela.
Pavla Rapoša Tajnšek
Neformalne aktivnosti so bistvena sestavina socialnega dela - Str. 120Različne raziskave so potrdile obstoj in pomen neformalnega dela in pomoči v naši družbi. Te oblike pomoči je treba razvijati posebno v okoljih, kjer se ne pojavljajo spontano. Socialno delo po svoji usmerjenosti in vlogi ohranja in spodbuja te oblike prostovoljnega dela. To se še ni tako razvilo, kot bi si želeli, ker se srečuje z več ovirami. Težnja po razvijanju prostovoljnega dela se ujema tudi s težnjo po eksternalizaciji storitev v družbenih dejavnostih. Čeprav ima prostovoljno delo številne prednosti, pa je lahko tudi predmet manipulacije.
Marija Zdešar
Skupinski sestanki staršev otrok z epilepsijami kot oblika samopomoči (II. del) - Str. 129Članek opisuje skupinske sestanke staršev otrok z različnimi epilepsijami v okviru Univerzitetne pediatrične klinike - Centra za epilepsijo, isc. s skupino staršev, katerih otroci so doživeli prvi epileptični napad, staršev duševno manj razvitih otrok z epilepsijo, staršev otrok s parcialno kompleksno epilepsijo ter parcialno motorično in primarno generalizirano epilepsijo. Opisani so nekateri vidiki sodelovanja v skupini in njihova povezanost z obliko in trajanjem bolezni. Avtorica se zavzema za ustanovitev društva ljudi z epilepsijo in staršev otrok z epilepsijo po zgledu društev v drugih deželah.
POROČILA
KNJIŽNI RECENZIJI
Andreja Kavar Vidmar
Dr. Karel Zupančič, Dedno pravo, CZ Uradni list SRS, Ljubljana 1984 - Str. 149POPRAVEK
V prikaz knjige Simone de Beauvoir Starost v Socialnem delu 1/87 se je prikradla drobna napaka, ki je ni zagrešila avtorica prikaza in ki je tudi avtorica knjige ne bi bila vesela. Simone de Beauvoir se je rodila leta 1908 in ne leta 1900. - Uredništvo.
IZ TUJIH REVIJ
DOKUMENT
POVZETKI
PISMO
ČLANKI
Tone Kikelj
Nekaj utrinkov iz zgodovine Rdečega križa Slovenije (ob 120 letnici RKS) - Str. 8Članek obravnava delovanje Rdečega križa v Ljubljanski pokrajini po razpadu Jugoslavije s poudarkom na pozvedovalni dejavnosti. Do priključitve k italijanskemu Rdečemu križu je Rdeči križ v organizacijski sestavi iz Dravske banovine opravil veliko pomembnega dela.
Jože Ramovš
Delo z neozdravljivimi alkoholiki - Str. 16Ireverzibilni alkoholiki ali alkoholiki z neozdravljivimi in nepopravljivimi okvarami so v sistematični alkohološki literaturi poseben razred, prav tako kot alkoholiki. Ireverzibilni alkoholiki so pogosti klienti socialnega dela, ni pa še izdelana metodika socialnega dela z njimi. Razprava obravnava fenomenologijo ireverzibilnih alkoholikov, pri čemer se posebej ustavi ob kriterijih za prepoznavanje ireverzibilnosti konkretnega alkoholika. Glavnina obravnave pa je posvečena metodologiji socialnega dela z ireverzibilnimi alkoholiki, izhajajoč iz spoznanj in izkušenj pri tem delu v delovni organizaciji.