UVOD V TEMATSKO ŠTEVILKO
ČLANKI
Andreja Kavar Vidmar
Socialni primer - med socialno politiko, pravom in socialnim delom - Str. 399Mira Virant Jaklič
Klic v duševni stiski - primer telefonskega pogovora - Str. 492Bojana Božič Ziherl
Skupinska obravnava konkretnih in aktualnih obremenitev - Str. 515
Stanislava Šarčevič
Obravnava alkoholikov pred zdravljenjem in priprava na zdravljenje - Str. 320Prikazan je model socialne obravnave alkoholika od registracije primera do vključitve v zdravljenje po fazah in problemih: registracija primera, zbiranje podatkov, postavitev socialne diagnoze, priprava na zdravljenje, sodelovanje svojcev in okolja, sodelovanje delovne organizacije, izdelava sanacijskiega načrta, socialna anamneza, vključitev v zdravljenje, sodelovanje v klubu zdravljenih alkoholikov. Shema faz obravnave. Priloge: socialna anamneza za alkoholika; vprašalniki za krajevno skupnost, delovno organizacijo, bivšo delovno organizacijo in center za socialno delo.
Ivanka Kapun, Blaž Mesec
Kopičenje socialnovarstvenih pomoči in tipologija prejemnikov - Str. 348Poskusna analiza na osnovi 5 odstotnega vzorca prejemnikov SVP v občini Slovenska Bistrica (N = 2100, n = 100) odgovarja na vprašanje, (1) ali se SVP v gospodinjstvih kopičijo in s kakšnimi značilnostmi gospodinjstev se povezujejo vrsta, število in višina SVP; (2) ali se gospodinjstva, ki prejemajo SVP, med seboj razlikujejo tako, da lahko govorimo o različnih tipih. Rezultati: polovica gospodinjstev prejema eno samo SVP, nadaljnja četrtina dve, tako da ne moremo govoriti o kopičenju. Ugotovljena je negativna korelacija med številom SVP v gospodinjstvu in višino SVP ter višino dohodkov. Gospodinjstva prejemnikov se grupirajo v pet različnih tipov: gospodinjstva bolnih in invalidnih oseb (57 %), gospodinjstva z nizkim dohodkom, brez drugih posebnosti (56 %), gospodinjstva oseb brez premoženja in svojcev (15 %), gospodinjstva z neurejenimi odnosi in alkoholizmom (8 %), gospodinjstva samohranilk (6 %).
Tone Strojin
Vloga procesnega prava pri zagotavljanju in uresničevanju socialne varnosti - Str. 370Socialna varnost je abstrakten pojem toliko časa, dokler se ne potrdi v konkretnih pravicah, obveznostih in dejavnostih. Ta družbena vrednota se uresničuje skozi socialno politiko v sistemih socialnega zavarovanja, socialnega varstva in socialnega skrbstva. Pri tem igra pomembno vlogo tudi procesno pravo, kajti socialna varnost se bolj učinkovito zagotavlja, če je to pravo bolje definirano in uresničevano. Socialno pravo s postopkom je velik napredek k vzajemnosti in solidarnosti ljudi. Socialni delavec mora poznati osnove procesnega prava, da bi bil njegov pristop pri reševanju socialnih primerov strokovno pravno utemeljen.
KNJIŽNA RECENZIJA
Andreja Kavar Vidmar
Miroslav Ružica, Socialna politika - Kritika teorijskih osnova, VŠSR, Beograd, 1985 - Str. 376IZ TUJIH REVIJ
(Pripravila/Prepared by) Lidija Kunič
Socialna opora ob razvezi. Monika Henderson, Michael Argyle, Source and nature of social support given to women at divorce/separation, British Journal of Social Work, 15, 1985, l. 85-65. - Str. 382POVZETKI
POPRAVEK
V članku Dragice Šeško, Načrtovanje družine v OZD: kaj in kako, v št. 1/1985 je bila v prvem odstavku na str. 290, 4. vrstica, napačno natisnjena besedna zveza "pod dogovorjeno raven socialnovarstvenih pravic". Pravilno je: "pod dogovorjeno raven socialne varnosti". Avtorici in bralcem se opravičujemo. - Uredništvo. Ker smo v tej številki zaradi aktualnosti namenili več prostora člankom, smo opustili rubriko "Poročila", da ne bi presegli ustaljenega obsega lista. - Uredništvo.
PREDGOVOR
Iz uvodnega govora Majde Gaspari / From the opening speech of Majda Gaspari
Ob podelitvi priznanj Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije - Str. 266ČLANKA
Srečo Dragoš
O nekaterih vidikih samoupravljanja in motivacije v brigadirskih naseljih - Str. 269Avtor razpravlja o osnovnih konceptualnih vprašanjih motivacije mladincev za udeležbo na mladinskih delovnih akcijah. MDA so možnost in prostor, v katerem se lahko zadovolji določene motive, niso pa same nek motivacijski cilj, zato tudi ni mogoče izdelati univerzalnega koncepta MDA. Stvar udeležencev je, da oblikujejo tako skupnost, ki bo omogočala zadovoljevanje različnih potreb. Oblikovanje take skupnosti pa je odvisno tudi od stila vodenja. Opisani so trije neuspešni koncepti vodenja ter pogoji in možnosti za bolj demokratičen koncept.
Dragica Šeško
Načrtovanje družine v OZD: Kaj in kako (Odslikava elementov načrtovanja družine pri delu socialnega delavca v DO Sava Kranj) - Str. 286Avtorica izhaja iz praktičnega dela socialnega delavca v konkretnem ozdu (DO Savi Kranj), v njem išče elemente načrtovanja družine - izdvoji nekatere kategorije delavcev na področju dela, opozori na planiranje socialnega razvoja v ozdih in razmišlja o iskanju konkretnih poti za uveljavitev načrtovanja družine v ozdih. Načrtovanje družine pojmuje v širšem, sociološkem smislu. Ugotavlja, da je v ozdih zanj zelo malo narejenega in opredeli vlogo ozdov predvsem v smislu informiranja in osveščanja o načrtovanju družine ter posredovanja med različnimi družbenimi institucijami.