Revija Socialno delo
Revija Socialno delo je edina znanstvena periodična publikacija za socialno delo v Sloveniji. Izhaja že od leta 1961. Od leta 2019 revija izhaja v odprtem dostopu. Na leto izidejo štiri številke: 1 (jan-mar), 2 (apr-jun), 3 (jul-sep), 4 (okt-dec). Povzetki člankov so vključeni v podatkovne baze ERIH PLUS, International Bibliography of the Social Sciences IBSS) in EBSCO SocIndex with Full Text. Revijo izdaja Fakulteta za socialno delo Univerze v Ljubljani. Sofincira jo Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS). Besedila, obljavljena v reviji Socialno delo, so ponujena pod licenco Creative Commons: CC BY-SA
ISSN 0352-7956
Izjava o spoštovanju založniških in akademskih etičnih standardov
Izjava o spoštovanju založniških in akademskih etičnih stanadardov
Tu so zapisani standardi pričakovanega etičnega ravnanja udeležencev v postopku objave v reviji Socialno delo. Vsaka objava zrcali kakovost avtorjev, njihovih podpornih institucij, urednika, uredništva in založnika. To sodelovanje je podkrepljeno z izrecno izjavo o standardih pričakovanega etičnega ravnanja za vse, ki so vključeni v proces objave. Ti standardi temeljijo na priporočilih Odbora za etiko objav (COPE) in na podlagi načel, opisanih v temeljnih praksah COPE (COPE’s Core Practices). Namen teh načel je spodbujati popolno poštenost, preglednost, odgovornost in spoštovanje drugih, se pravi avtorjev, urednikov, uredniškega odbora, recenzentov in založnika.
Dolžnosti avtorjev in avtoric:
• Standardi poročanja: Avtorji/avtorice poročil izvirnih raziskav morajo predstaviti natančen prikaz opravljenega dela in objektivno razpravo o njegovem pomenu. V prispevku predstavljeni podatki, na katerih temelji raziskovalno delo, morajo biti točni in natančni. Članek mora vsebovati dovolj podrobnosti in referenc, da jih lahko nato navajajo tudi drugi avtorji. Napačne ali zavestno netočne izjave veljajo za neetično ravnanje in niso sprejemljive.
• Dostop do raziskovalnih podatkov in njihovo hranjenje: Uredništvo lahko v recenzentskem postopku avtorje/avtorice prosi, da na vpogled predložijo svoje raziskovalne podatke in da do teh podatkov omogočijo širši javni dostop, če je to mogoče. V vsakem primeru morajo avtorji/avtorice podatke, ki so bili uporabljeni za raziskovalno delo, hraniti še nekaj časa po objavi. Več o objavi raziskovalnih podatkov na povezavi.
• Izvirnost in plagiatorstvo: avtorji in avtorice se morajo prepričati, da so napisali povsem izvirno delo, in da so, če so uporabili delo in/ali besede drugih, te pravilno navedli ali citirali. Plagiatorstvo ima veliko oblik, od tega, da nekdo prikaže članek nekoga drugega kot svoj članek, do tega, da kopira ali parafrazira daljše dele članka drugega avtorja ali avtorice (ne da bi ga/jo navedel) ali si prisvaja rezultate raziskav, ki so jih izvajali drugi. Plagiatorstvo v vseh svojih oblikah je neetično ravnanje pri objavljanju in ni sprejemljivo. V primeru suma na plagiatorstvo mora avtor/ica uredništvu pojasniti situacijo. Če je plagiatorstvo potrjeno, bo besedilo izločeno iz procesa objave. V primeru odkritih zlorab o zadevi odloča uredniški odbor. Plagiatorstvo je lahko tudi oblika kršitve zakona o avtorskih pravicah, ki je lahko pravno kazniva.
• Večkratno, ponavljajoče se in hkratno objavljanje: v splošnem velja, da avtor ali avtorica ne smeta objaviti rokopisov, ki opisujejo iste rezultate iste raziskave, v več kot eni reviji ali primarni publikaciji. Oddaja istega rokopisa dvema ali več revijam hkrati velja za neetično ravnanje pri objavljanju in ni sprejemljiva.
• Navedbe virov: avtor mora vedno ustrezno navesti delo drugih. Ko opisuje delo, o katerem poroča, mora navesti vse objave, ki so vplivale na to delo. Informacij, ki jih pridobi zasebno, na primer v pogovoru, korespondenci ali razpravi s tretjimi osebami, ne sme uporabiti ali o njih poročati brez izrecnega, pisnega dovoljenja vira. Informacij, ki jih pridobi med zaupnim delom, na primer, ko recenzira rokopise ali prijave na razpise za subvencije, ne sme uporabiti brez izrecnega pisnega dovoljenja avtorja dela, ki je predloženo v te postopke.
• Avtorstvo članka:. avtorstvo in soavtorstvo je omejeno na tiste osebe, ki so dejanski (so)avtorji besedila članka. Vrstni red navedenih (so)avtorjev mora biti skladen z velikostjo njihovih prispevkov v končni verziji besedila članka. Morebitnim ostalim osebam, ki niso avtorji besedila članka, a so pomembne za njegov nastanek (npr. pomemben prispevek k raziskovalnemu projektu ali drugim vsebinam, ki so predmet članka), se lahko avtorji članka zahvalijo v opombi ali na drugem primernem mestu v članku. Avtor/ica mora pri tem tudi zagotoviti, da so vsi soavtorji/soavtorice prispevek pred oddajo pregledali in ga odobrili.
• Tveganje za ljudi: v raziskavah, ki vključujejo ljudi, morajo avtorji/avtorice zagotoviti, da prispevek vsebuje izjavo, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z ustreznimi zakoni in institucionalnimi smernicami in ob upoštevanju etičnih načel raziskovanja. Avtorice/avtorji morajo v prispevek vključiti izjavo, da so ustrezno obvestili vse udeležence v raziskavi ter pridobili vsa potrebna dovoljenja. Pravice o varstvu zasebnih informacij ljudi, ki so sodelovali v raziskavi, je vedno treba spoštovati.
• Razkrivanje in konflikt interesov: vsi avtorji/avtorice morajo v svojem rokopisu razkriti morebiten finančni ali drug bistveni konflikt interesov, ki bi lahko vplival na rezultate ali interpretacijo njihovega rokopisa. Vsi viri finančne podpore projekta morajo biti jasno navedeni.
• Bistvene napake v objavljenih delih: če avtor/ica odkrije bistveno napako ali netočnost v lastnem objavljenem delu, je njegova/njena dolžnost, da o tem takoj obvesti urednika/co revije ali izdajatelja in sodeluje z urednikom/co pri umiku oziroma popravi članka.
Dolžnosti urednikov in uredniškega odbora:
• Odločitev glede objave: Urednik/urednica revije je odgovoren/odgovorna za to odločitev, kateri predloženi rokopisi naj bodo objavljeni. Odločitev temelji na pomembnosti, izvirnosti in jasnosti članka, veljavnosti raziskave in njeni relevantnosti za področje revije. Če je mnenje anonimnega recenzenta ali recenzentov pozitivno, se članek uvrsti za objavo. Avtorji dobijo prelom prispevka pred objavo v avtorizacijo. V primeru različnih mnenj o objavljivosti članka rešuje primer glavna urednica ob morebitnem posvetovanju z uredniškim odborom. Vsi znanstveni članki so anonimno recenzirani, vsi neznanstveni pa pregledani in odobreni.
• Postopek recenziranja: uredniki in urednice upoštevajo dogovorjene in zapisane postopke recenziranja v skladu s politiko revije Socialno delo in skrbijo, da postopki recenziraja potekajo nepristransko in anonimno (dvojna slepa recenzija).
• Nečelo zaupnosti: urednik oziroma urednica pri delu upošteva načelo zaupnosti. To vključuje varovanje idenitete avtorja ali avtorice pred koncem recenzentskega postopka.
• Načelo poštenosti: Urednik/urednica ocenjuje vsebino prispevkov izključno glede na njihovo intelektualno vsebino, ne glede na raso, spol, spolno usmerjenost, versko prepričanje, etnično poreklo, državljanstvo ali politično filozofijo avtorjev.
• Razkritje in nasprotje interesov: Neobjavljenih gradiv, razkritih v poslanem prispevku, urednik ali član uredništva ne sme uporabljati brez izrecnega pisnega soglasja avtorja. Uredniki naj se izločijo (tj. naj namesto tega zaprosijo drugega člana uredniškega odbora, da pregleda in razmisli) od obravnave prispevkov, v katerih imajo očitno nasprotje interesov. Ti interesi lahko izhajajo iz konkurenčnih, sodelovalnih ali drugih odnosov ali povezav s katerim koli od avtorjev, podjetij ali institucij, ki so povezane z obravnavanim prispevkom. Uredniki od vseh sodelujočih zahtevajo, da razkrijejo ustrezne konkurenčne interese in objavijo popravke, če se po objavi razkrijejo konkurenčni interesi. Če je potrebno, se lahko sprejmejo drugi ustrezni ukrepi, kot je umik članka ali izražanje zaskrbljenosti. Vsaka morebitna kršitev založniške etike bo pregledana, tudi če bo odkrita leta po objavi.
Dolžnosti recenzentov in recenzentk:
Recenzentke in recenzenti sodelujejo pri uredniških odločitvah o sprejemanju člankov v objavo in pomembno prispevajo s strokovnimi ocenami.
• Prispevek k uredniškim odločitvam: strokovna ocena recenzenta/tke pomaga uredniku/ci pri sprejemanju uredniških odločitev in lahko s komunikacijo z avtorjem/ico prek urednika pomaga avtorju/ici izboljšati članek.
• Hitrost: recenzentke in recenzenti so dolžni zaupano delo opraviti hitro in strokovno. Vsak izbrani recenzent/recenzentka, ki se ne čuti dovolj usposobljenega/usposobljene za pregledovanje raziskave, o kateri poroča rokopis, ali ki ve, da ne bo mogel/la v roku opraviti recenzije, je dolžan/na o tem obvestiti urednika in odstopiti od opravljanja recenzije.
• Načelo zaupnosti: recenzenti/ke morajo vse rokopise, ki so jih prejeli v pregled, obravnavati kot zaupne dokumente. Ne smejo jih kazati drugim ali o njih razpravljati z drugimi.
• Standardi objektivnosti: recenziranje rokopisov mora biti objektivno. Osebne kritike avtorja/ice niso primerne. Recenzenti/ke morajo svoja stališča izraziti jasno in argumentirano.
• Navajanje virov: Recenzenti morajo identificirati relevantno objavljeno delo, ki ga avtorji niso citirali. saka izjava, da se je o nekem opažanju, sklepanju ali dokazovanju poročalo že prej, mora biti podprta z ustreznimi citati.
• Etična zavest: Recenzent mora biti pozoren na orebitna kršenja etičnih pravil in nanje opozoriti urednika, ključno z vsako večjo podobnostjo ali vsebinskim prekrivanjem v objavi predloženega prispevka s katerim koli drugim člankom, ki ga osebno pozna. Za vsako izjavo, da je bila ugotovitev, izpeljava ali argument že poročana, mora biti priložena ustrezna navedba.
• Razkrivanje informacij in konflikt interesov: recenzent/ka mora zaščitene informacije ali ideje, za katere izve med recenziranjem, ohraniti kot zaupne in jih ne sme uporabiti v osebno korist. Recenzenti/ke ne smejo pregledovati rokopisov, če gre za konflikt interesov, ki izvira iz konkurenčnega razmerja, razmerja sodelovanja ali drugega razmerja ali povezave s katerim koli avtorjem/ico, organizacijo ali institucijo, ki so povezani s člankom.