Revija Socialno delo

Milko Poštrak

Mojca Mayr, Meta Brečić-Ločičnik, Roberta Čotar Krilić

V prispevku avtorice z opisom vsebinskih, strukturnih in finančnih značilnosti evropskih programov na področju mladine ter povzemanjem raziskav in analiz učinkov njihovega izvajanja iz obdobja od 2019 do 2023 utemeljujejo vlogo programov pri socialnem vključevanju mladih. Z okrepljenim vključevanjem mladih z manj priložnostmi in pozitivno diskriminacijo evropski programi na področju mladine zagotavljajo enake možnosti. Čeprav mladi z manj priložnostmi vstopajo v aktivnosti programov z drugačnimi izhodišči v primerjavi z vrstniki brez omejenega dostopa do priložnosti, to ne povzroča razlik pri učnih dosežkih. Avtorice obravnavajo socialni in kulturni kapital, pravičnost v izobraževanju, pomen neformalnega izobraževanja in ovire mladih pri vključevanju v programe.

Neža Vrhovec, Alenka Gril

Predstavljena je študija primera novega mladinskega centra na obrobju mesta. O ustanovitvi so povedali svoje mnenje direktorica javnega zavoda, mladinski delavci in mladi uporabniki. Raziskovanje je poskušalo odgovoriti na dve vprašanji: kako vzpostaviti mladinski center kot skupnostni prostor in kako v njem spodbuditi participacijo mladih. Ugotovitve kažejo, da je sodelovanje različnih deležnikov in prebivalcev ključno za pridobivanje podpore lokalne skupnosti mladinskemu centru in da mora razvoj dejavnosti temeljiti na participativnih procesih v skupnosti. Mladinski delavci spodbujajo participacijo prebivalcev in mladih udeležencev z vzpostavljanjem dialoga, v katerem lahko ti izražajo svoje ideje in potrebe, mladinski delavci pa temu prilagajajo dejavnosti, mlade vključujejo kot pomočnike in sodelavce v dejavnosti in skrb za prostor oziroma jim omogočajo uresničitev lastnih projektov z zagotovitvijo ustrezne podpore in družbe vrstnikov. Participativni pristopi pripomorejo h krepitvi zaupanja in povezanosti med ljudmi v skupnosti.

Matej Vukovič, Mitja Krajnčan, Urša Rozman, Katja Vrhunc Pfeifer

Za nemški model pomoči otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami je značilen premik pozornosti z institucij na otroke ali mladostnike. Ustanova se mora prilagajati uporabnikovim težavam in potrebam in ne uporabnik njej. Otrokova in mladostnikova pravica je, da glede na svoje težave in potrebe dobi ustrezno pomoč. Članek ponuja pregled zakonskih podlag, konceptov in programov na področju pomoči otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami v Nemčiji. Predstavi poglede različnih avtorjev na zavodsko vzgojo in izobraževanje ter procese deinstitucionalizacije, zakonske in teoretske okvire ter terminološke koncepte. Avtorji se osredotočajo na pozitivne vidike nemškega modela in razmišljajo o možnosti implementacije posameznih delov v slovenski sistem pomoči.

Matej Vukovič, Mitja Krajnčan, Urša Rozman, Katja Vrhunc Pfeifer

Avtorji raziskujejo konceptualne osnove in programe ter zakonske podlage na področju pomoči otrokom in mladostnikom s čustvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami v Sloveniji. Predstavijo raziskave, ki v slovenskem prostoru raziskujejo področje dela s takšnimi otroki in mladostniki, zavodsko vzgojo in izobraževanje ter deinstitucionalizacijo vzgojnih zavodov v Sloveniji. Prikažejo razvoj slovenskih vzgojnih zavodov in mladinskih domov od druge svetovne vojne do danes, torej slovenski sistem pomoči otrokom in mladostnikom, teoretski okvir in terminološke koncepte ter glavne tokove in spremembe, ki so se zgodili v Sloveniji od konca druge svetovne vojne. Primerjajo stanje na področju zunajdružinske vzgoje pred implementaciji novega Zakona o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju in po implementaciji. Opišejo novosti slovenskih strokovnih centrov, predvsem njihove programe za delo z otroki s čustvenimi in vedenjskimi težavami ali motnjami. Cilj je pregled konceptov in programov glede na ta zakon in prikaz prestrukturiranja strokovnih centrov.

Stjepan Paladin

Predstavljen je življenjski svet mladih, pojasnjeni pa so tudi vplivi posameznih dejavnikov odraščanja, ki pri ranljivih mladih lahko delujejo kot varovalni dejavniki ali dejavniki tveganja. Predstavljen je primer ranljive mladostnice, pri kateri so dejavniki spola, družine, šole in vrstnikov negativno vplivali na njen življenjski potek, saj so se njene težave na čustvenem, vedenjskem in duševnem področju z leti povečevale. Težave pri mladostnici so prehajale v različne motnje in se kazale na več področjih življenja, celo tako zelo, da so postajale ogrožajoče za njeno življenje. Mladostnica je bila v ustanovi vključena v celostno obravnavo v sklopu multidisciplinarnega tima strokovnjakov. Kvalitativna analiza je pokazala, da so preprečevanje, zgodnje odkrivanje in ustrezno ukrepanje ključni v primerih nasilja v družini, zlasti pomembni za otrokov optimalen psihosocialni in duševni razvoj. Analiza anket, ki so jih izpolnili strokovni delavci, je pokazala, da je socialna delavka, vključena v multidisciplinarni tim, ena od pomembnih strokovnjakov, saj ima ključno vlogo pri delu oziroma pomoči družinam s številnimi izzivi.

Vid Arnež

Avtor v prvem delu članka duševno zdravje umesti v kontekst aktualne družbenopolitične agende in poudari pomen diskurzivne analize. V odnosih psihosocialne podpore in pomoči mladi zaznavajo statusno diferenciacijo v obliki stereotipov, zato je treba pri razumevanju fenomena duševnega zdravja in psihosocialne pomoči presegati ozko klasifikacijo psihološkega sveta, ki patologizira zgolj posameznika. V drugem delu članka avtor aktualizira pristope in koncepte socialnega dela kot znanstvene discipline pri delu z mladimi. Socialno delo temelji na teorijah socialnega dela, družboslovja in humanistike in si predvsem z vključevanjem uporabnikov prizadeva za spremembe in izboljševanje družbenih razmer. Kot poklicna praksa in akademska disciplina uresničuje načela socialne pravičnosti, človekovih pravic, kolektivne odgovornosti in spoštovanja različnosti, pri tem pa poudarja, da razumevanje subjektivnosti posameznika ne more temeljiti zgolj na individualni obravnavi, temveč je treba pozornost nameniti spreminjanju sistemov, v katerih delujemo in na podlagi katerih se izoblikujemo. V sklepu pristope socialnega dela poveže z osrednjim sporočilom mladih, ki želijo, da se jih v procesih psihosocialne podpore ne obravnava kot objekte, temveč kot subjekte.

Jože Hren, Anej Korsika Knific, Anže Trček, Tea Zamida

Avtorji predstavijo panoramski pregled programov, storitev in različnih obravnav, ki so v Sloveniji na voljo v socialnem delu z mladimi uporabniki prepovedanih drog. Epidemiološko gledano je najbolj razširjena in z vidika tveganj med mladimi najbolj podcenjena konoplja. Tako pri preprečevanju in zmanjševanju uporabe ter manj tvegani uporabi te in drugih drog je ključno, da imajo mladi na voljo pomoč, ki jih lahko doseže. Varno okolje, sprejemanje in enakopraven odnos so tu odločilni. Področje preventive, predvsem zgodnje, je v Sloveniji v zadnji letih deležno posebne pozornosti in doživlja pomemben razvoj. S preventivnimi programi in intervencijami se lahko usmerjamo na širši nabor dejavnikov tveganja in oblik ranljivosti, kot sta medvrstniško nasilje in duševno zdravje, in krepimo čustvene in socialne varovalne dejavnike. Pomembno pa je, da obstaja širok nabor storitev, tudi nizkopražnih, ki sodelovanja ne pogojujejo z abstinenco. Programi zmanjševanja škode, med njimi testiranje prepovedanih drog in svetovalno-terapevtski programi, so ukrepi, ki lahko posameznika socialno okrepijo in motivirajo za sodelovanje v zdravljenju in dolgoročnem okrevanju. Vse našteto pa je pomembna podpora pri socialni (re-)integraciji, posebej ranljivih posameznikov in družbenih skupin, tudi mladih uporabnikov prepovedanih drog.

Breda Krašna, Nina Uratarič Malnar

Maša Piskule

Klavdija Kustec

Blaž Mesec

Milko Poštrak

Milko Poštrak